Zaključki – 8. Dnevi mediacij

Urednik 6. oktobra, 2022 8. Dnevi mediacij 2022, Novice
Zaključki – 8. Dnevi mediacij

29. in 30. septembra 2022 so v ECO Hotelu v Bohinjski Bistrici potekali 8. Dnevi mediacij 2022.

Vsebinsko vodilo je bilo osvetliti vlogo mediatorke oz. mediatorja v luči globalnih družbenih izzivov, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Kompleksni družbeni problemi terjajo naše osebno aktiviranje kot tudi nove pristope v naših poklicnih življenjih. Ne le sodelovanje, znanje in kompetence, potrebni so tudi nova filozofija razmišljanja ter novi poslovni modeli. Zeleni, digitalni in zlasti pravični prehod je mogoče doseči le ob avtentični želji posameznika, da prispeva k boljšemu svetu.

Informacije o programu ter slikovno gradivo je na voljo na www.dnevimediacij.si. 

V nadaljevanju so kratko zabeleženi nekateri zaključki, ki so bili izpostavljeni v okviru konference.

RAZVOJ MEDIACIJ

  • Premislek o dostopu do ARS kot sestavnem delu človekove pravice (kot pravica do sodnega varstva – 6. člen EKČP)
  • Trenutna ministrica je zelo naklonjena mediaciji, mogoče čas, da se poskuša ponovno zagnati razvoj mediacij (ustanavlja se nov strokovni svet), vključno s premislekom o »mehkem siljenju« strank v postopke
  • Potrebnost razvitja nekaterih področij z velikim potencialom – npr. v okviru upravnega prava izpostavljeni davčni spori, možnost tudi v izvršilnem postopku (pravnomočno sodbo je mogoče spremeniti z novim dogovorom v izvršilnem postopku)
  • Nujnost dodatnih znanj oz. jasnih navodil pri nekaterih vsebinah (npr. kako mediator prepozna sum nasilja)
  • Nujnost rednejše in boljše povezanosti posameznih mediatorjev in mediatork z namenom izmenjave informacij, znanj, sodelovanja itd. Obstoječa mediacijska infrastruktura mediatork in mediatorjev, ki delujejo v okviru samostojne mediacije, ne povezuje v zadostni meri.
  • Potrebna bi bila sprememba OZ, da je za gospodarske pogodbe obvezna klavzula ARS  (Ristin) oz. postopkovne zakonodaje, da je procesna predpostavka  (Jelen)
  • Nobena fakulteta ne nauči komuniciranja s strankami (ne pravna, ne medicina)

SODIŠČU PRIDRUŽENA MEDIACIJA

  • Dobro urejena in delujoča, a še vedno potencial in izboljšanja
  • Odstop v ARS ni prekinitev postopka, sodnikom šteje v zaostanek, zato nekateri sodniki neradi dajejo zadeve v mediacijo
  • Denar za izvajanje mediacije mora zagotoviti ministrstvo , sodišča nimajo manevrskega prostora, ne morejo financirati

SAMOSTOJNA MEDIACIJA

  • Povečanje obsega primerov in maksimizacija vpliva (impact) samostojne mediacije v družbi
  • Želena podpora in pomoč pri oblikovanju poslovnih modelov, iskanju družbenih izzivov in vsebin, kjer bi mediacija bila koristna in na trgu zanimiva, razvoj finančnih spodbud in podpor za zagon podjemov
  • Potrebnost mediacijskih centrov pri občinah (MOL ima na tisoče tožb, niti enega odstopa v mediacijo, čeprav ima mediacijski center)

MEDIACIJA NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDRAVNIŠKA ZBORNICA)

  • Več direktnih napotitev v mediacijsko pisarno in skrajšanje postopkov
  • Več mediacij pred ali v povezavi s prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic – skrajšanje postopkov
  • Več znanja in informacij o mediaciji in mediacijskih veščinah

MEDIACIJA V ŠOLSTVU

  • Nujnost ureditve osnovnih podlag (seznami vključenih šol, seznami mediatorjev in mediatork, seznami vrstniških mediatorjev in mediatork itd.)
  • Spodbujanje ravnateljev in ravnateljic oz. šol za oblikovanje modelov mediacije, tudi v luči konkurenčne prednosti šole pri odločanju staršev in otrok za izbiro šole

DELOVNO PRAVNA MEDIACIJA (INŠPEKTORAT ZA DELO)

  • Želja po nadaljevanju in okrepitvi z mediacijo povezanih projektov na Inšpektoratu

DRUŽINSKA MEDIACIJA

  • Leta 2021 je bilo opravljenih 225 postopkov mediacije, od tega 198 na CSD in 28 zunanjih, 217 pred sodnim postopkom, 9 po sodnem postopku, 51 uspešno zaključenih, 57 neuspešno zaključenih
  • Premislek o smiselnosti omejitve, da zunanji izvajalec samo v primeru, če CSD ne more zagotoviti, da bo v predpisanem roku končal mediacije (3 mesece) ali če uporabnik izrazi željo, da bi se mediacija izvajala pri zunanjem izvajalcu oz.  določitve pravilnika, da v primeru ko-mediacije morata biti mediatorja iz iste liste – predlagati spremembe Pravilnika v smeri, da je v lahko 2. izvajalec zunanji, čeprav je prvi iz CSD
  • Država bi morala osveščati, informirati o možnosti mediacije, več časa nameniti promociji, oblikovati uporabnikom prijazne liste (spletna stran s predstavitvami itd.)
  • Problem, da je spremembo po ZUPJS možno uveljaviti šele, ko je vložen predlog na sodišče